4651.  Pravilnik o ocenjevanju znanja v višjih strokovnih šolah, stran 11246.

Na podlagi 54. člena Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04) minister za šolstvo in šport izdaja

P R A V I L N I K
    o ocenjevanju znanja v višjih strokovnih šolah

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

S tem pravilnikom se ureja ocenjevanje znanja študentov višjih strokovnih šol (v nadaljnjem besedilu: študenti) in izpitni red v višjih strokovnih šolah.

II. OCENJEVANJE ZNANJA

2. člen

Z ocenjevanjem znanja se ugotavlja uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti, določenih z višješolskim študijskim programom (v nadaljnjem besedilu: študijski program).

III. IZPITI IN DRUGE OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA

3. člen

Znanje se ocenjuje z izpiti, vajami in seminarskimi nalogami.
    Če je tako določeno s študijskim programom, se znanje lahko ocenjuje tudi sproti po vsebinsko zaokroženih delih (delni izpit). Pri vajah se lahko ocenjujejo tudi grafični in tehnični izdelki, projektna dela, storitve, nastopi in podobno.
    Znanje se ocenjuje tudi pri praktičnem izobraževanju.

4. člen

V višjih strokovnih šolah (v nadaljnjem besedilu: šole) se opravljajo predmetni izpiti in diplomski izpit. Diplomski izpit sestavljajo diplomsko delo in njegov zagovor, lahko pa tudi predmetni izpit, določen s študijskim programom.
    Študentu, ki želi med študijem zamenjati študijski program ali prestopiti v drugo šolo, se lahko določijo diferencialni izpiti.

5. člen

Pri predmetnem izpitu se ocenjuje znanje, določeno s študijskim programom za posamezni predmet.
    Pri diferencialnem izpitu se ocenjuje znanje, potrebno za nadaljevanje študija na drugi šoli oziroma v programu.
    Pri diplomskem izpitu se posebej ocenjuje diplomsko delo, zagovor diplomskega dela in predmetni izpit, če je določen s študijskim programom.

6. člen

Znanje pri predmetnem in diplomskem izpitu, vajah in seminarjih ter pri praktičnem izobraževanju se ocenjuje z ocenami: odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6) in nezadostno (1 do 5). Ocene od 1 do 5 so negativne, druge ocene so pozitivne.
    Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se opravljene vaje in seminarske naloge, ki so s študijskim programom določene kot pogoj za opravljanje izpita, ocenjujejo z ocenama opravil(a), ni opravil(a).
    Ocene, dosežene pri delnih izpitih, posameznih vajah in seminarjih, se upoštevajo pri izračunu končne ocene. Če je vsak od delnih izpitov oziroma če so posamezne vaje ali seminarske naloge pozitivno ocenjene, je končna ocena povprečna ocena, izračunana iz posameznih ocen.
    Končna ocena diplomskega izpita je povprečna ocena, izračunana iz pozitivnih ocen posameznih delov diplomskega izpita.
    Diferencialni izpiti se ocenjujejo z ocenama: opravil(a), ni opravil(a).

7. člen

Ocene se vpisujejo v predpisano dokumentacijo v skladu z zakonom in tem pravilnikom.
    V diplomo se vpiše naziv strokovne izobrazbe, ki si ga je pridobil, kdor je opravil vse obveznosti po študijskem programu, in datum opravljanja diplomskega izpita. Ocene se v diplomo ne vpisujejo.
    V indeks in potrdilo o opravljenih izpitih se ne vpisujejo negativne ocene.

8. člen

Študent ima v študijskem letu pravico trikrat opravljati predmetni izpit.
    Če so s študijskim programom določeni delni izpiti, ima študent pravico vsakega opravljati enkrat.
    Študent, ki je predmetni izpit opravil, pa želi izboljšati oceno, ima pravico do enkratnega vnovičnega opravljanja tega izpita. Upošteva se boljša ocena.

9. člen

Izpiti se v skladu s študijskim programom opravljajo ustno in pisno, lahko pa tudi samo ustno ali samo pisno.

10. člen

Znanje pri predmetnem izpitu, seminarski nalogi, vajah in praktičnem izobraževanju ocenjuje predavatelj šole (v nadaljnjem besedilu: predavatelj), ki je predmet poučeval oziroma je nosilec predmeta. Pri ocenjevanju vaj se posvetuje z inštruktorjem, ki je vodil vaje, pri ocenjevanju praktičnega izobraževanja pa z mentorjem, pri čemer upošteva še študentovo poročilo o opravljenem delu.
    Diplomski izpiti so javni. Znanje pri diplomskem izpitu ocenjuje izpitna komisija, ki jo imenuje direktor oziroma ravnatelj šole (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj) in jo sestavljajo trije predavatelji.
    Znanje pri diferencialnem izpitu ocenjuje predavatelj, ki poučuje predmet, iz katerega se opravlja izpit.

11. člen

Ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena znanje študenta, ki predmetni izpit opravlja tretjič, ocenjuje izpitna komisija, ki jo imenuje ravnatelj in jo sestavljata najmanj dva predavatelja.

IV. IZPITNI ROKI

12. člen

Roki in postopek opravljanja izpitov se določijo z letnim delovnim načrtom in v skladu s študijskim programom tako, da študent lahko opravi vse obveznosti za napredovanje v drugi letnik do izteka študijskega leta. Pri tem je treba zagotoviti, da se:
    – predmetni izpiti lahko opravljajo najmanj trikrat v študijskem letu, in sicer v 30 dneh po končanem zimskem semestru, v 30 dneh po končanem poletnem semestru in septembra;
    – diplomski izpiti opravljajo najmanj v dveh rokih do izteka študijskega leta zaključnega letnika in najmanj v enem v 60 dneh po izteku študijskega leta;
    – diferencialni izpiti opravljajo najmanj v dveh rokih, in sicer najpozneje junija in od 20. avgusta do poteka roka za vpis.
    Če je s študijskim programom določeno, da se predavanja, vaje in seminarji končajo med semestrom, je treba najmanj en rok za opravljanje predmetnega izpita določiti v 30 dneh po njihovem končanju.
    Če je v skladu s študijskim programom diplomski izpit sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela, se lahko opravlja v dveh delih, v dveh zaporednih rokih.
    Ravnatelj iz utemeljenih razlogov lahko določi izredne izpitne roke. Za študente iz 40. člena Zakona o višjem strokovnem izobraževanju se izredni izpitni roki lahko določijo tudi po izteku študijskega leta.

V. IZPITNI RED

13. člen

Če s tem pravilnikom ni določeno drugače, morajo biti roki oziroma datumi za opravljanje izpitov objavljeni na oglasni deski šole najmanj 30 dni vnaprej, za opravljanje delnih izpitov pa sedem dni vnaprej.

14. člen

Študent se prijavi k predmetnemu ali diferencialnemu izpitu najkasneje pet dni pred izpitnim rokom, odjavi pa se lahko najkasneje tri dni pred njim.
    Študent se prijavi in odjavi od diplomskega izpita v roku, ki ga določi ravnatelj.
    Razpored kandidatov za izpit mora biti objavljen najmanj dva dni pred rokom za opravljanje izpita, razpored kandidatov za ustni del izpita pa hkrati z objavo rezultatov pisnega dela izpita.
    Roke za prijavo in odjavo od izpita ter razpored kandidatov za izpite v izrednih izpitnih rokih določi ravnatelj.
    Študent je praviloma lahko razporejen le k enemu izpitu na dan.

15. člen

Če se študent pravočasno ne odjavi, iz neupravičenih razlogov ne pride k izpitu ali izpit prekine, je neocenjen. Šteje se, da je izrabil enega od razpisanih rokov za opravljanje tega izpita.
    Ravnatelj lahko dovoli študentu, ki iz upravičenih razlogov ne pride k izpitu, da ga vnovič opravlja še v istem, če to ni mogoče, pa v izrednem izpitnem roku, če v treh dneh po prenehanju ovire, vendar najkasneje v 30 dneh od dneva izpita, predloži pisno prošnjo in ustrezna dokazila.
    O upravičenosti razlogov odloči ravnatelj najkasneje v 24 urah po predložitvi prošnje in dokazil.

16. člen

Pisni izpit oziroma pisni del izpita traja najmanj 45 in največ 90 minut. Ustni del izpita traja največ 20 minut, če je izpit samo usten, lahko traja največ 30 minut.
    Študent ima pravico do 15-minutne priprave na ustni izpit oziroma ustni del izpita.
    Določbe prvih dveh odstavkov tega člena ne veljajo za diplomski izpit.

17. člen

Rezultati pisnega ali pisnega dela izpita morajo biti objavljeni najkasneje v desetih dneh po njegovem opravljanju, ocena ustnega izpita pa se študentu sporoči takoj po izpitu.
    Študent ima pravico do vpogleda popravljenega oziroma ocenjenega pisnega izpitnega izdelka v roku in na način, ki ga določi predavateljski zbor.

18. člen

Študent lahko v treh dneh po tem, ko je bil seznanjen z oceno pri izpitu, predloži ravnatelju ugovor zoper oceno. Ravnatelj mora v treh dneh od predložitve ugovora imenovati komisijo, ki najkasneje v naslednjih treh dneh vnovič oceni študentovo znanje. V komisijo mora imenovati vsaj enega člana, ki ni zaposlen na šoli. V komisijo ne sme biti imenovan predavatelj, ki je študentovo znanje ocenil. Vsaj en član komisije mora imeti izobrazbo, potrebno za poučevanje tega predmeta.
    Če študentovega znanja ni mogoče oceniti na podlagi dokumentacije, ga komisija vnovič oceni pri izpitu.
    Odločitev ravnatelja in ocena komisije sta dokončni.

VI. NAPREDOVANJE, PONOVNI VPIS IN NADALJEVANJE ŠTUDIJA PO PREKINITVI

19. člen

Študent lahko napreduje v drugi letnik, če je do konca študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom.

20. člen

Študent, ki do konca študijskega leta ni opravil obveznosti iz študijskega programa, lahko enkrat ponavlja letnik v istem študijskem programu, če je do konca študijskega leta opravil najmanj tretjino obveznosti, določenih s študijskim programom. Obveznosti določi študijska komisija šole, šola pa z njimi seznani študenta na začetku študijskega leta.
    Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka ima študent pravico večkrat obiskovati letnik, če zaradi bolezni, starševstva, izjemnih socialnih in družinskih okoliščin, zaradi uveljavljanja pravic iz 40. člena Zakona o višjem strokovnem izobraževanju in podobnih razlogov ni izpolnil vseh obveznosti iz študijskega programa.
    Ravnatelj šole na predlog študijske komisije lahko odloči ali študent napreduje v naslednji letnik, in mu določi pogoje in roke, do katerih jih mora izpolniti.

21. člen

Študentu, ki je za več kot tri leta prekinil študij, ravnatelj določi pogoje za nadaljevanje in dokončanje študija, če se je študijski program medtem bistveno spremenil.
    Prekinitev študija se računa od konca študijskega leta, v katerega je bil študent nazadnje vpisan.

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

22. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o ocenjevanju znanja, javnih listinah in vodenju evidenc v višjih strokovnih šolah (Uradni list RS, št. 54/96 in 36/99).

23. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 0070-83/2005

Ljubljana, dne 10. oktobra 2006

EVA 2006-3311-0012

dr. Milan Zver l.r.     Minister     za šolstvo in šport